Športni dosežki in vlaganje države

Po koncu 30. poletnih Olimpijskih iger v Londonu znaša bera medalj slovenskih športnikov po eno zlato in srebrno medaljo ter dve bronasti, slovenski športniki pa so se še 14-krat uvrstili med najboljšo deseterico. Ni kaj, čestitke! Po pričakovanjih sta na vrhu dobitnic medalj ZDA in Kitajska.

Slovenija se je na razpredelnici osvojenih medalj na igrah v Londonu glede na število prebivalcev uvrstila na šesto mesto, za Grenado, otoško državo v Karibskem morju z nekaj več kot sto tisoč prebivalci, ki je osvojila eno medaljo, Jamajko, Trinidadom in Tobagom, Novo Zelandijo in Bahami. Ena slovenska medalja pride na 514.385 Slovenca.

V sklepnem komentarju iger je novinar Vala 202, Igor Tominec, zapisal, da »britanski primer zelo nazorno kaže, da brez državnega vlaganja ni odličij.« Pa je temu resnično tako?

Statistična analiza Tominčeve trditve žal ni mogoča, saj število medalj niti približno ne zadosti kriterijem merjenja vzročne povezanosti. Vprašanje je, kako izločiti individualno sposobnost dobitnikov medalj, kako meriti primerljivost med panogami. Doseči dober rezultat v nogometu, košarki ter hitrih atletskih disciplinah je neprimerno težje kot pa v veslanju ali kajaku. In konec koncev, kako ovrednotiti srečo?

Lahko pa poskusimo nekoliko drugače. Recimo pri medaljah drugih. Bahami imajo zlato medaljo za moški štafetni tek na 400 metrov. Povsem isto velja za Jamajko in Trinidad in Tobago, ki sta vseh svojih 12 oziroma 4 medalje osvojila v atletiki. Ker atleti vsi po vrsti trenirajo v ZDA, je za dosežke njihove štafete, ob nespornih fizičnih predispozicijah bahamskih in jamajških atletov, ključen trening v ustreznem okolju. Seveda je nesmiselno reči, da jamajški šprinter Usain Bolt za treninge potroši toliko več denarja od konkurence.

Če pogledamo na sosednjo Hrvaško. Po velikem rokometnem razočaranju, kjer so mnogi Hrvate že videli na tronu, je vaterpolo, kjer so osvojili zlato, njihov paradni šport že iz časov Jugoslavije naprej. Tudi sicer je vaterpolo že nekaj časa domicilj ex-Jugoslavije, Madžarske in Italije. Razen Slovenije, ki pa vanj vlaga skoraj toliko denarja kot v odbojko.

Če še vedno ostanemo na Hrvaškem in se preselimo k zimskim športom, potem hitro vidimo, da je talent svetovne smučarske legende, Janice Kostelić, bistveno prekašal razvitost njihove smučarske infrastrukture. Primer smučarske Hrvaške je še toliko bolj zanimiv, ker je skoraj v celoti vezan na Janico in Ivico Kostelić. Od kod se je sredi vroče Reke v biatlonskem dresu pojavil Jakov Fak, ki trenutno nastopa za Slovenijo, verjetno še danes ni znano prav veliko ljudem. To je tista individualna sposobnost, ki sem jo omenil nekoliko prej.

Medalje Južne Koreje so predvsem posledica borilnih in strelskih disciplin. Športna velesila Kitajska je večji del svojih odličij prejela v njenih paradnih disciplinah, kot so badminton, namizni tenis in skoki v vodo. ZDA pa v plavanju, atletiki in ekipnih športih z žogo. Lahko bi še naštevali. Če kdo želi, si na tem naslovu lahko ogleda tudi dobitnike medalj iz zadnje zimske olimpijade, ki je bila v Vancouvru.

Pojdimo sedaj k dosežkom naših.

Na medalje Rajmonda Debevca smo že navajeni, saj je svojo prvo ustrelil že leta 1990, na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Enako velja za Iztoka Čopa, ki si je prvo srebro priveslal na svetovnem prvenstvu na Dunaju leta 1991, in Luko Špika. Povsem enako pa tudi za Primoža Kozmusa in Urško Žolnir. Iz tega vidika nič novega. Z boji za odličje je presenetila Franka Anić, mlada Korčulanka, ki je v intervjuju za RTV priznala, da se je za slovensko zastavo odločila zaradi hude konkurence v hrvaški reprezentanci, ki bi ji bržkone preprečilo sodelovanje na OI. Vprašanje je, kako oceniti nastop jadralca Žbogarja, ko pa je disciplina tako specifična?

Poglejmo najprej uvrstitve naših športnikov in primerjajmo to z višino javnih sredstev, ki jih prejme posamezna športna panoga. O potrošenih javnih sredstvih po panogah je pred časom pisal novinar RTV, Toni Gruden.

To zagotovo ni dokončen znesek, saj imajo posamezni klubi še kakšne svoje sponzorje. A znesek za posamezno športno zvezo še ne pomeni, da pride v roke tistim športnikom, ki dosegajo dobre rezultate. Lep primer tega so slovenski orli, kot radi poimenujemo naše skakalce, katerih zgodbe so strnjene v komentarju z naslovom Nosilec medalje s SP-ja mora očeta prositi za denar za bencin. Kasneje, februarja 2012, so naši orli na svetoven prvenstvu v Vikersundu dosegli ekipni bron, medtem ko je Robert Kranjec postal svetovni prvak. Pri skokih se je pokazalo, da je ob talentu neprimerno bolj pomembno dobro delo trenerjev.

Kar se tiče naših alpskih smučarjev, so rezultati bolj kot ne vezani na Tino Maze, medtem ko so ostali le bleda senca njenih uspehov. Lahko pa vidimo, da je država manj kot tretjinski financer naših smučarjev.

V slovenski atletiki kraljuje Primož Kozmus, medtem ko je del ženske ekipe »uvožen«. V namiznem tenisu »uvoženi« Bojan Tokič, ki trenira v tujini. Naši najboljši kolesarji, ki vsekakor so uveljavljeni v svetovnem merilu, si kruh služijo v tujini. In nenazadnje, uspehi Anžeta Kopitarja in delovanje slovenske hokejske zveze se zdi, da gre v nasprotnih smereh. Lahko bi še naštevali.

V teh nekaj primerih smo nakazali, da povezava med javnimi sredstvi in dosežki posameznih športnikov ne more biti potrjena.

Izbor poklica je za posameznika odvisen od njegovih obetov glede njegove uspešnosti. Uspešnost posameznika pa je pogojena od njegovih sposobnosti in ambicij, tudi od sreče, ter od kakovosti konkurence. To ne velja samo za šport, ampak je univerzalno pravilo, kot ugotavljajo Murphy, Shleifer in Vishny.

Biti športnik je hitro pokvarljiva roba in sila tvegana odločitev, ki jo je treba sprejeti v zgodnjih letih. Pri odločitvi za šport je denar vsekakor pomemben, ker posamezniku plača del oportunitetne izgube, ampak to še zdaleč ni vse. Poleg talenta so zgodbe uspešnih športnikov povezane z njihovim vztrajanjem in delavnostjo, metanjem na koš še dve uri po tem, ko se je trening že zaključil.

V svetovnem merilu so naši športniki najbolj uveljavljeni v disciplinah, ki so v svetovnem oziru strogo tržno naravnane. Še posebej v košarki, po novem pa tudi v nogometu in hokeju.

Ob vseh finančnih vložkih v rokomet so Celjani potrebovali močnega sponzorja, da so postali evropski prvaki, enako pa velja tudi danes za Gorenje in Koper. To, da bo mariborski nogometni klub že drugo leto zapored igral v evropskih pokalih, ne more biti posledica dobrega pol milijona državnih evrov, ki jih prejme NZS. Tudi odlični nastopi slovenske nogometne reprezentance po različnih selekcijah se zdi, da ne more biti argumentirano preko tega zneska. Ta je namreč le nekoliko višji od zneska, ki ga je prejela vaterpolo zveza, ki navkljub »jugoslovanskosti« tega športa še ni prinesla uspehov.

Problem državnega denarja je v tem, ker ni ciljan, ampak zelo razpršen. V primeru večjega števila članov lahko privede do minimalnih zneskov na posameznika. Torej, četudi kak smučar doseže viden rezultat, samo na podlagi agregatnih številk ne moremo reči, da je bil on benefaktor državnega denarja. Prav lahko je, da gre v mnogih panogah velik del denarja za rekreativni in ne profesionalni del, tudi za športno birokracijo.

Državni denar se zdi kot potuha za posamezne športne panoge, da se še naprej vedejo netrženjsko. Zagotovo prispeva k obstoju posameznih panog, ne moremo pa reči, da je ključen pri doseganju rezultatov. Kot je že za trg raziskovalcev ugotavljal ameriški ekonomist Austan Goolsbee, gre denar le v višje plače posameznikov, ne prispeva pa k boljših rezultatom. Nekako se zdi, da je ta ugotovitev uporabna tudi pri državnemu financiranju športa.

Ob vsej skromnosti sredstev, ki jih v šport vlagamo v Sloveniji, je še dobro, da ni denar vedno merilo rezultatov. Pa vendar, bi si upali morebitno kolajno Merlene Ottey prišteti med zasluge javnih sredstev namenjenih atletiki?

Advertisements
This entry was posted in Slovenija, Šport and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s