Na mladih svet stoji. Pa res?

Iskanje rešitev izven domene samega problema se praviloma pokaže kot napačna strategija reševanja odprtega vprašanja.

Pred leti je bilo zelo moderno kritizirati mlade, da »ne poskrbijo« za zadostno število rojstev, zaradi česar so ogrožene pokojnine starejših. Glede na način pokojninskega sistema se je logika zdela povsem ustrezna: manj mladih pomeni višji delež upokojencev v celotni populaciji, tj. večji pritisk na posameznika za plačilo enega upokojenca. Zatorej potrebujemo več mladih, da bo pritisk na posameznika čim manjši.

Spomnim se okrogle mize, na kateri sem znanemu ekonomistu, ki se je zaradi trenda upadanja rojstev zdel povsem prestrašen, razlagal, da se njegova skrb zdi pretirana, da mladi danes pač študirajo, neizbežna posledica česar je prestavitev rodne dobe iz zgodnje v pozno mladost, medtem ko se trenutno nahajamo v neke vrste vakuumu. Ni trajalo dolgo, pa se je trend rojstev obrnil navzgor. Tudi sicer se življenjska drevesa, ki postajajo vse manj piramidasta in vse bolj trebušasta zdijo kot ena ključnih ovir pri vzdrževanju pokojnin.

Četudi bi se iz matematičnega vidika v principu s to ugotovitvijo celo strinjal, pa vsebuje eno zelo pomembno predpostavko, ki, kot bomo videli, obrne celotno zadevo na glavo. To je brezposelnost mladih!

Četudi je nepoštena do mladih – o razlogih, zakaj je nepoštena, kdaj drugič –, bi »solidarnostna« matematika delovala, v kolikor bi mladi imeli tudi zaposlitev in bi plačevali prispevke. Tako pa niso!

Po ocenah Eurostata je bilo junija 2012 znotraj držav EU27 brezposelnih kar 25,1 milijona ljudi, od tega 17,8 milijona v državah evro-območja.

Med armado brezposelnih pa je bilo kar 5,5 milijona mlajših od 25 let (22,6%), od tega 3,4 milijona (22,4%) v evro-območju! Pri tem še posebej velja izpostaviti obubožani Grčijo (52,8%) in Španijo (52,7%), medtem ko je najmanj mladih brezposelnih v Nemčiji (7,9%), Avstriji (8,8%) in na Nizozemskem (9,3%). Številka o brezposelnih mladih gotovo ni dokončna, saj se mnogo mladih ne odloča za prijavo med brezposelne osebe.

Hitra primerjava med slikama pokaže, da je delež brezposelnih mladih nekako dvakratnik siceršnje stopnje brezposelnih.

Logični vprašanji, ki sledita, sta, ali so mladi krivi, ker si sami ne ustvarjajo delovnih mest, ali pa gre kriviti obstoječa podjetja, zakaj ne zaposlujejo. Torej, ali so mladi brez idej, mogoče brez začetnega kapitala, da bi uresničili svoje ideje, ali pa so podjetja brez vizije, kako širiti proizvodnjo in dodatno zaposlovati. Odgovor je težko najti, zato si bom pomagal na drugi strani: pri brezposelnosti starejših. Ti imajo delovne izkušnje, ki so pogosto uporabljane kot argument nasproti »zelencem«.

Pa poglejmo. Statistika Statističnega urada pokaže, da je v Sloveniji brezposelna kar tretjina oseb, starejših od 50 let! Ko se pogovarjamo o tej skupini ljudi, ne moremo mimo njihove izobrazbene strukture, ki je zagotovo bistveno nižja od izobrazbe mladih. Na drugi strani ima kar 60,8% brezposelnih v Sloveniji doseženo 4. stopnjo izobrazbe ali nižjo. In ti dve skupini se do neke mere pokrivata. Reči, da so ti posamezniki brez izkušenj, bi bilo neumestno.

Če se zdi, da je brezposelnost starejših primarno povezana z nekonkurenčnostjo delovno intenzivnih panog in propadom mnogih podjetij, pa lahko rečemo, da je brezposelnost mladih primarno povezana s poslovno neaktivnostjo, tudi neustrezno zakonodajo, ne pa z izobrazbeno strukturo mladih ali njihovo lenobo, kot se danes želi prikazati.

In kar naenkrat so mladi postali del novega problema in ne rešitev prejšnjega. Kar se za upokojence utegne zdeti še toliko slabše, brezposelnost mladih dejansko še poglablja njihove probleme, kajti tudi mladi vse bolj postajajo breme države.

Morda pa bi bil že čas, da se lotimo vprašanj na drugem koncu. Recimo pri rigidnosti trga dela, štipendijski politiki, četudi si mnogi mladi študij že sedaj plačujejo sami, in zaposlitvami za nedoločen čas ter, seveda, delovanju gospodarskega procesa! In, morda je prišel tudi čas, ko bo treba tudi pokojninsko vprašanje ločiti od bodočih generacij, za katere ne vemo niti, kako številčne bodo, niti, kakšna bo njihova zaposlenost.

Kakšni so obeti za mlade? Glede na to, da so mladi tako rekoč povsod del splošnega toka, ki pri nas ni obetaven, se zdi tujina kot ustrezna rešitev: bližnja Avstrija, Nemčija, Švica, oddaljene ZDA, Avstralija, Nova Zelandija. Skratka država s fleksibilnim trgom dela in razvitim gospodarskim procesom.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, EU, Razno, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s