(Politično) kadrovanje

16. julija 2012 so iz računalniškega giganta Yahoo sporočili, da so na mesto glavne direktorice postavili 37-letno Marisso Ann Mayer. Samo kadrovanje ne bilo nič posebnega, v kolikor Mayerjeva takrat ne bi bila ena ključnih oseb v konkurenčnem podjetju Google. Ob imenovanju so dodali še nekatere podrobnosti o njeni plači. 115 milijonov dolarjev v naslednjih petih letih! Posledično je podjetje zapustil Ross Levinsohn, »Yahoojev« človek, ki je po odstopu Scotta Thompsona veljal za prvega favorita za mesto direktorja. Čas bo pokazal, ali je bila ta odločitev pravilna ali ne.

Mnogo bolj od te novice, ki utegne biti za uporabnike internetnih aplikacij še kako pomembna, je pri nas odmevala na videz nepomembna novica o odstopu direktorja policije, Janka Gorška.

Policija je prav gotovo eden izmed integralnih elementov katerekoli uspešne družbe, a informacija je nepomembna v smislu, ker je policija birokratski organ, katerega delovanje je strogo določeno z zakonodajo. Skratka, ne pretiravajmo s pomembnostjo samega dogodka. Kajti, v kolikor bi bilo od prvega policista odvisno izvajanje zakonsko določenih operacij kot takšnih, potem je problem mnogo obsežnejši od tega, kdo je na mestu, odstavitev Gorška pa dejansko zelo pomemben dogodek, ki bi (bo) na to pokazal!

S prav tako velikim pompom je AUKN zapustila Dagmar Komarjeva in DARS Mateja Duhovnik. Ob koncu leta 2011 je odšel dolgoletni prvi mož NKBM, Matjaž Kovačič. NLB zapušča Božo Jašovič, odstopila je tudi večina nadzornikov banke. Lahko bi še naštevali ljudi, ki so »odšli« v času Pahorjeve vlade, kar pa ne bi spremenilo bistva. Sicer pa, kadrovanje ljudi je druga stran istega kovanca.

Če je menjava Gorška mnogo hujša osebna zgodba kot dogodek, od katerega je odvisen standard ljudi, pa so kadrovske spremembe v gospodarstvu nekaj povsem drugega. Delovanje podjetij je tisto, ki določa, ali bodo ljudje v okolju bogati ali revni. Še posebej ostra konkurenca je značilna v proizvodnem sektorju, ki stežka ubeži globalni konkurenčnosti. In takšno okolje mednarodne konkurence redko dovoli sprejemanje slabih potez. Nikakor pa ne sistematičnega sprejemanja slabih potez!

Poglejmo samo zapuščino AUKNja, ki je, to je treba reči, začel delovati šele z 20. oktobrom 2010. 136 mio evrov čiste izgube v letu 2011 in skoraj 400 milijonska izguba leta poprej. Glede na to, da portfelj AUKNja zajema najpomembnejša slovenska podjetja iz področij financ, zavarovalništva, energetike in plina ter transporta, tako rekoč same lokalne monopoliste po posameznih področjih, je takšen rezultat katastrofalen. Mnoga izmed njih se bodo stežka sklicevala na krizo. Pa da ne bomo preveč kritični do holdinga, ki je na sceni tako kratek čas, porazno poslovanje podrejenih družb prav gotovo terja posamezne ukrepe.

Image

Kaj pokaže slika? Kapitalska družba je v letih 2010-2011 ustvarila izgubo v višini skoraj 300 mio evrov. Telekom Slovenije je v 2010 pridelal za več kot 210 milijonov izgube, v letu 2011 sicer 34 mio evrov dobička. Na kolenih so Adria Airways, Slovenske železnice in mnogi drugi, napovedane so dokapitalizacije državnih bank, že dolgo časa pa se le redko katera dnevno-informativna oddaja ne začne z vprašanjem korupcije v državnih podjetjih.

Vsekakor pa nas nenehne razprave o političnem kadrovanju zgolj opozarjajo na obseg državne vpetosti v ekonomsko in poslovno okolje. V takšnem okolju je povsem razumljivo, da vsaka menjava vedno znova odpre vprašanje o političnem kadrovanju. Ja, treba je priznati: kadrovanja so politična! In ne samo to. Delovanje podjetij v veliki meri poteka po političnih povezavah. A je v okolju, kjer se prerazdeli polovica premoženja, sploh lahko kako drugače? Ampak, razprave o tem, ali je neko dejanje politično motivirano ali ne, zabriše ključno vprašanje o kompetentnosti kadriranih. To je tisto vprašanje, od katerega je v največji meri odvisno delovanje podjetij!

V stanju, ko se zdi, da so edino številke o stečajih podjetij in brezposelnosti obrnjene navzgor, me bo stežka kdo prepričal, da menjave ne vsebujejo ekonomskih razlogov, četudi ti v času posameznih menjav niso eksplicitno upoštevani. Zatorej, ustvariti si prepričanje, da zamenjav ne sme biti, je povsem enako prepričanju, da je potrebna menjava vseh. To bi prav tako pomenilo, da bi politiki krili hrbet posameznikom in jim dopuščali ekonomsko neučinkovito poslovanje. Menjave v podjetjih so povsem običajna poslovna praksa.

Na koncu pač ne moremo mimo odgovornosti lastnikov, da kadrujejo po svojem prepričanju, medtem ko si drugi kot nelastniki lahko le želimo, da bi bil razmislek pri posameznih menjavah strokovno podkovan in tehten. Veliko je razprav o neučinkovitosti državne lastnine in to ravno zaradi razlogov, ki se skrivajo v ozadju mnogih slovenskih neuspešnih zgodb. Seveda, obstajajo tudi dobre prakse, kjer je država prisotna v uspešnih podjetjih. Zürcher Kantonal Bank je ena izmed petih najvarnejših bank na svetu, čeravno je, kot izhaja že iz njenega imena, kvazi-državna banka. Pa vendar, če je domača praksa slaba, potem graditi optimizem na švicarskem primeru seveda ne gre.

Če se hočemo vsaj na načelni ravni znebiti večnih dilem okrog političnega kadrovanja in delovanje podjetij postaviti v tržne okvirje, potem je odprodaja državnega premoženja edina rešitev. S tem se bomo tudi znebili naslovov, kot so: AUKN pri dokapitalizaciji Rimskih term novači državna podjetjaDržavna podjetja plen tako levice kot desniceDržavno lastništvo podjetij omogoča širitev korupcije in podobnih.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , . Bookmark the permalink.

3 Responses to (Politično) kadrovanje

  1. Pri takšni vpetosti države v poslovno okolje se ne gre čuditi, da so ljudje politično aktivni in postajajo simpatizerji posameznih strank, ki jih sicer ne podpirajo. Politična in strankarska aktivnost kaj kmalu postaneta nujna pogoja za dosego nekega položaja v družbi, še posebej višjega, kajti že majhna naklonjenost kandidatu iz “prave” opcije lahko ustvari nepredušno zaprt sistem za vse outsiderje.

  2. Pingback: Je ustanovitev Slovenskega državnega holdinga dobra ali slaba odločitev? | Steinbacher media

  3. Pingback: Osnutek vladnega programa je zunaj | Steinbacher media

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s