Moody’s in Veselinovič o poslovanju bankah

Izjava Draška Veselinoviča po pritiskih posameznih političnih lobijev nanj v času vodenja NLB-ja o namenskem financiranju točno določenih podjetij s strani NLB-ja pomeni utelešenje političnega pogleda državnega lastništva v finančnih institucijah, ki ga avtorji razlagajo kot željo po političnem nadzoru nad investicijskimi odločitvami podjetij, ki so plod političnih ciljev oziroma trgovine med odgovornimi v podjetjih in bankah. Zelo podobno temu lahko, poudarjam lahko, deluje tudi podeljevanje državnih subvencij določenim podjetjem oziroma panogam.

Čeprav izzveni priznanje o pritiskih kot slab izgovor morebitnemu zavračanju ekonomskih principov pri vodenju banke in posledičnemu popuščanju raznim lobijem, zgodba nekako dopolnjuje kontekst Moody’sovega znižanja bonitet treh največjih slovenskih bank (NLB, NKBM in Abanka), ki je po mnenju agencije prvenstveno posledica slabega finančnega stanja omenjenih bank. Negativni obeti namigujejo na morebitna dodatna zniževanja bonitet. Nizka kakovost kreditnega portfelja, kar bi lahko bila posledica podeljevanja ekonomsko neupravičenih kreditov, ki so praviloma v ozadju pritiskov, o katerih je govoril Veselinovič, se v poročilu omenjajo za ene glavnih razlogov za znižanje ocen. Moody’s je sicer v teh dnevih znižal bonitetne ocene večine evropskih bank.

Da so pred slovenskim bančnim sistemom težavni časi, kažejo tudi podatki Banke Slovenije. V agregatu nižji prihodki od obresti in višji odhodki za obresti, kažejo, da banke vse dražje financirajo svoje operacije, iz katerih na drugi strani iztržijo vse manj prihodkov. Potrebne slabitve in oblikovanje rezervacij še dodatno nižata kreditni potencial bank. Vse kaže, da bo letošnje leto še slabše od lanskega. V prvih petih mesecih letos so banke izkazale čisto izgubo v višini več kot 69 milijonov evrov, medtem ko so lani v istem obdobju beležile dobiček skoraj 50-ih milijonov. Lani je bilo potem izgube po davkih za skoraj 450 milijonov evrov. Pred kratkim so iz NKBM sporočili, da izguba v prvi polovici 2012 znaša skoraj 39 milijonov. Kaj lahko po vsem tem pričakujemo letos? Finančna pomoč iz Bruslja oziroma Frankfurta se zdi praktično neizogibna, na vrata namreč trkajo tudi izdatki za pokojnine, zdravstvo,…

Advertisements
This entry was posted in Finance, Slovenija and tagged , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s