Po koliko se bomo zadolževali v prihodnje?

Širjenje grške krize po drugih državah je vplivala na zanimanje finančnih inštitucij po nakupovanju državnega dolga manj zanesljivih (in tudi manj poznanih) držav, kar je prispevalo k dvigu zahtevanih donosnosti. Zahtevana donosnost slovenskih 10-letnih državnih obveznic, ta se uporablja kot merilo, je 24. julija 2012 znašala že kar 6,66 odstotka; celih 5,47 odstotne točke več od nemških 1,19 odstotka. Donosnosti nekaterih drugih držav so prikazane v tabeli.

Tabela: Donosi 10-letnih državnih obveznic in razlika do nemške

Že res, da je visoka cena na sekundarnem trgu v nekem delu kaj lahko tudi posledica nizke likvidnosti slovenskih obveznic. Da je temu tako, dokazujejo tudi visoki bid-ask spreadi, ki kažejo razliko med cenami, po katerih so lastniki obveznic le-to pripravljeni prodati in ceno, po kateri so jo drugi pripravljeni kupiti. Te razlike v povpraševanih in ponudbenih cenah so za slovensko obveznico mnogo višje kot za italijansko ali špansko, četudi je razlika v zahtevani donosnosti pri slovenski enaka italijanskim in mnogo nižja od španskih obveznic. To lahko pomeni, da slovenska obveznica investitorjem prinaša dokaj varen in zelo visok donos, zaradi česar sekundarni trg ni pravi pokazatelj stanja na trgu primarne emisije, ko bo Slovenija izdajala nove obveznice.

Po tej logiki bi lahko dejali, da razlog za preplah ni potreben in je povsem odvečen, četudi se lahko sentimenti investitorjev iz sekundarnega trga kaj hitro prenesejo tudi na čas same izdaje.

»Ko smo spomladi želeli izdati obveznico za milijardo evrov, je bilo ponudb le za 50 milijonov!« Nekako tako je slovenski premier Janez Janša za slovensko televizijo ocenil sila slab slovenski imidž na svetovnih finančnih trgih, ko po slovenskih obveznicah domnevno praktično ni bilo nikakršnega povpraševanja.

V kolikor so bile premierjeve besede na mestu, je to novica, ki v povezavi s časovnico zapadlih obveznosti, ki jih bo kmalu treba poplačati, nikomur ne daje razloga za miren spanec.

Tabela: Zapadlost slovenskih državnih obveznic, v evrih

Če je bil interes po slovenskih obveznicah resnično tako mizeren, potem je logično vprašanje, ki sledi, od kod nam denar za poplačilo skoraj 1,8 milijarde evrov glavnice v letu 2014 in dobre milijarde v letu 2015 itd, kot je razvidno iz tabele. Pa se obresti na druge obveznice in dokapitalizacije bank še sploh nismo dotaknili. Po podatkih Ministrstva za finance ima Slovenija trenutno še za 12,75 mrd evrov izdanih obveznic! Odplačilo glavnice pomeni izdatke brez stroškov dodatnega zadolževanja, ki bi (ali bo) nastalo zaradi pokrivanja tekočih proračunskih obveznosti. To pa utegne Slovenijo trdno usidrati na pot Grčije, Španije in drugih problematičnih držav.

Očitno se nahajamo pred novim izzivom, ko moramo dokazati, da nismo svinje. Ampak, kako so oni drugačni od Grkov in kasneje tudi od vseh drugih so trdili že vsi člani skupine problematičnih držav, dokler se niso končno sprijaznili z ugotovitvijo, da pač SO svinje, ki ne morejo odplačati svojih dolgov.

V poslovnem svetu obstaja način, na katerega vodstveni kader pokaže svoje zaupanje v finančno stabilnost podjetja. To je z nakupom delnic podjetja! Če slovenski politični in gospodarski vrh verjame, da je Slovenija zaupanja vredna država, ki sproti odplačuje svoje dolgove, potem lahko to dokažejo tako, da na trgu kupijo zajeten kolač slovenskih državnih obveznic. S tem bi tudi drugim dali pozitivne signale, da je Slovenija zanesljiva država. Ob trenutno izjemno nizkih cenah bi s to svojo gesto realizirali še izjemen 6,66 odstotni letni (netvegani) donos.

Advertisements
This entry was posted in Ekonomija, Finance, Slovenija and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s